sl SL

 

Teza Malcolma Gladwella je, da potrebujemo 10.000 ur za obvladovanje vsakega področja ali obrti. Mislim, da se s tem lahko strinjam. Vsako delo, izdelek, izobraževanje, poznavanje določenega področja ali druge ekspertize zahteva svoj čas. Nekatera področja zahtevajo »celega človeka« in velikokrat se procesi razmišljanja izvajajo tudi »v ozadju«, ko počnemo kaj drugega, pa če se tega zavedamo ali ne.

Industrijsko oblikovanje spada med zahtevnejše smeri – procese, ker ne pozna pravila – formule za uspeh. Pristop je vedno nekoliko drugačen (unikaten). Zato bi vsekakor izpostavil tudi naslednje pomembne dejavnike:

* Mentor

Pomembno je, da imajo dijaki dobrega mentorja, ki jih usmerja, motivira, pomaga pri njihovem napredku, spremlja pot in razvoj z distance ter svetuje s svojimi bogatimi izkušnjami. Tako lahko dijaki napredujejo hitreje in bolje.

* Strast in želja

Dijaki naj bi imeli strast in željo do tovrstnega dela. Kot je dejal že A. Einstein: »Človeka ne moremo prisiliti v nekaj, kar ne želi, lahko mu samo pomagamo in ustvarimo okolje ter vzdušje, v katerem lahko dela.«

* Korak za korakom

Potrebno se je zavedati, da goro osvojimo korak za korakom. Tako se moramo lotiti tudi reševanja težav oziroma oblikovalskega procesa. Dijaki najprej potrebujejo dobro osnovo, na kateri lahko gradijo in nadaljujejo pot do zastavljenega cilja.

* Reševanje problema

Fokus mora biti na reševanju problema oziroma problematike. Vsak problem ima svojo rešitev, četudi je mogoče v danem trenutku neizvedljiva ali finančno neutemeljena.

* Cilj

Zavedati se moramo misli Leonarda Da Vincija, da proces nikoli ni končan in da ga lahko vedno izboljšamo. To nam mora služiti kot motivacija oziroma vodilo, da nikoli ne odnehamo.

Dijaki oblikovanja imajo v času izobraževanja od 1. do 4. letnika približno 1000 ur strokovnih predmetov. To je bila naša smernica razstave. Razstava 1000 ur industrijskega oblikovanja tako prikazuje več nivojev – prikaže proces razvoja dijakovega znanja in veščin od 1. do 4. letnika, proces dela v šolskem letu in v celotnem obdobju šolanja ter razvoj dijakovih izbranih rešitev, ponudi nam tudi vpogled v širino, globino in zahtevnost dela na tem področju in nas opozori na to, katera druga področja dijaki tudi spoznajo.

Ta razstava je ogledalo dijakom in profesorjem, mentorjem, ki tako prepoznajo in vidijo dosežke skupno zastavljenih ciljev in tudi svoj doprinos k dijakovemu razvoju.

Uroš Hohkravt, univ. dipl. obl., prof.

Spletna galerija >>>

Na tej spletni strani uporabljamo lastne analitične piškotke za zbiranje statističnih podatkov z namenom optimizacije uporabniške izkušnje na spletnem mestu. Vse zbrane podatke popolno anonimiziramo. Če obiščete naše spletno mesto in so nastavitve vašega spletnega brskalnika takšne, da dovoljujejo sprejemanje piškotkov, to razumemo kot vašo privolitev, da smemo uporabljati lastne analitične piškotke za zbiranje anonimiziranih podatkov.

V primeru, da želite izvedeti več o piškotkih na naši strani in kako jih lahko izbrišete, kliknite tukaj.

  Sprejmem piškotke na tej spletni strani.
Info